Naš dnevni, kolesarski izlet se je začel z jutranjo gnečo koles pred kolesarsko prikolico, ki smo jih s pomočjo šoferja in učitelja Aleša naložili vanjo, nato pa se z Dolgega mosta v Ljubljani odpeljali proti Planici in planiški velikanki.
Kljub manjši jutranji konici nas je že zgodaj zjutraj pozdravilo sonce in o kakšni nevihti ni bilo ne duha ne sluha, kar nas je opogumilo in nam dalo dodatne energije, da bo naš kolesarski izlet prav tak kot smo si vsi želeli. Sončen, suh, topel, zabaven in poln lepih utrinkov po poti.
Planiška velikanka je bila naša začetna točka kjer smo raztovorili naša kolesa in začeli pot proti Kranjski Gori ter Gozdu Martuljku. Do tja je šlo prav lepo po poti navzdol, dokler nismo prišli do Mojstrane, kjer pa se je začel naš večji vzpon v slogu Tadeja Pogačarja, saj smo morali malo stisniti zobe in napeti naše mišice v nogah, kajti pot v dolino Radovne ob svojih lepotah, nas ni pustila hladne. In to dobesedno, saj smo »švicali« kot nori na poti proti vrhu vzpona. J Zato je bil pa spust po dolini Radovne toliko lepši. Namreč čebljanje čričkov, petje ptic in šelestenje zgodnjo poletnega listja nas je tako lepo očaralo ob vseh svojih lepotah, da smo preprosto pozabili na vse obveznosti, ki so nas čakale v šoli. Da pa je bil prizor še lepši, smo ob kolesarski vožnji po dolini, kjer nas je ves ta čas spremljala reka Radovna, prišli do jezera Kreda, ki je majhno umetno jezerce v dolini Radovne, ki je svoje ime dobilo po kredi, ki so jo tam kopali do sredine 80ih let. Seveda nam je pogled na turkizno in hladno vodo in na celotno sliko zelene pokrajine vzel dih, kot nas tudi pripravil do tega, da smo zaplavali v njem. No, vsaj nekateri, ki so si upali v to mrzlo vodo.
Medtem ko je sonce v svoji najvišji legi svetilo na nas, smo se odpravili naprej po dolini Radovne do vasi Krnica pri Zgornjih Gorjah, od koder smo se začeli počasi spuščati proti našemu turističnemu biseru, Blejskemu jezeru. Zadnji del poti smo prevozili po cesti do Blejskega jezera in nato do kampa Zaka, kjer pa se je naš kolesarski izlet skorajda že končal. Potrebno se je bilo le še okrepčati z dobrim in nasitnim kosilom in vsepotrebno kavico za nas učitelje, medtem pa smo na vremenski urad naročiliJ, da se ta čas lahko izlije poletna nevihta in malo osveži že tako soparno ozračje.
Po kar precej dragi pici ter limonadah, smo zadovoljni, a že malo utrujeni odkolesarili še do avtobusnega postajališča na drugem koncu Blejskega jezera, kjer sta šofer Aleš in učitelj Aleš zopet pospravila naša kolesa v priročno kolesarsko prikolico, da smo se lahko polni utrinkov in športnega druženja s prijatelji odpeljali proti Ljubljani.
Vsekakor izlet vreden obiska, izlet ki je velik privilegij tako za učence kot njihove učitelje, saj je dan preživet v objemu narave in s tako čudovitimi razgledi, preprosto nekaj kar ti na koncu pusti en velik nasmeh na obrazu. J
Ob tem hvala gospodu ravnatelju za podporo, OŠ Vič za organizacijo, vsem učencem za ves trud in uspehe s katerimi so si prislužili vstopnico za ta izlet, vsem učiteljem za njihovo podporo, predvsem učitelju Alešu Letonji za njegovo predanost in srčnost, da se tak izlet sploh lahko zgodi. Hvala.
Natalija Gros Kunaver, prof. športa
